Izjave uporabnikov in njihovih bližnjih

“Imeti barvna očal ni vedno lahko, posebej, če si star 8 let in imaš očala precej temne brave. Ponosni smo na otroke, ki kljub pritiskom okolja vztrajajo in na vprašanja: “Kaj pa ti s sončnimi očali?”, mirno odgovarjajo: “To so Irlen očala.”                                                                    In na nadaljne začudenje: “Kaj? Kaj pa je to? Nikoli slišali …”                                                              “Očala mi pomagajo, da mi črke ne migotajo več. Lažje delam in berem in boljše se počutim.”                                                                                                                                                                    “Kar nekaj! A jih imaš potem tudi za spanje?”                                                                                          “Ti že veš!”                                                                                                                                                                  … Ne, ne vejo in nekateri tudi nikoli ne bodo, a to ni več naša težava.                                        Nina ČK, Irlen presojevalka

                                                                                              Vir prve fotke: https://www.pixwords-odgovori.com/odgovori/pediater, 25. 10. 2019

Izjave uporabnikov:

»Sindrom Irlen je del posameznika in ne njegova celotna diagnoza. Vsekakor se ne smejo zanemariti posameznikove druge oftalmološke zadeve.«                                                                  Taja

»Sem 17 let stara gimnazijka. Že zgodaj sem imela probleme z branjem. Z leti so se ti problemi le še stopnjevali. Prehod v gimnazijo je bil že sam po sebi zelo težak. Imela sem probleme s koncentracijo, 8 ur v šoli se mi je zdelo nemogoče. Učenje mi je vzelo ogromno časa, vendar kljub temu ocene niso bile to kar sem hotela. Ko sva se z mami odločili, da greva na predavanje o sindromu Irlen iz radovednosti (predavala Nina), se mi je zdelo vse tako kot čutim sama. Na začetku sem imela le barvne folije. Te so mi zelo pomagale pri branju in bralnem razumevanju. Odločili smo se, da me testirajo še za očala. Sedaj imam očala že nekaj časa. Občutki so zelo dobri, saj mi kljub naporni gimnaziji, ostane čas za sprostitev. Učenje je sedaj veliko lažje in posledično se to kaže tudi v ocenah in tistih grozni 8 ur sedaj ni več tako groznih kot prej. Z očali je ogromna razlika in tudi glavoboli se pojavljajo kasneje kot brez očal. Sama sem vesela, da smo se odločili za to, saj če se lahko na katerikoli način stvari olajšajo … zakaj pa ne?«                                                                           Lucija

 »Hčerka Tanja (6. razred OŠ) uporablja folije pri branju. Z njimi je začela boljše brati pa tudi več bere. Za primerjavo: pred uporabo folij je komaj prebrala knjigo v mesecu dni, sedaj, ko uporablja folije, prebere brez naprezanja knjigo v enem tednu. Moja izkušnja: folije uporabljam nameščene na monitor. Od takrat, ko sem jih namestil na monitor, opažam, da se oči ne naprezajo tako in po celodnevni uporabi računalnika oči niso več “krvave” in suhe.«                                                                                                                                                                        Oči Matevž

 »Manjkrat se izgubim v tekstu, dalj časa ostanem zbrana, ne utrudim se tako hitro. Uporabljam barvni papir za pisanje (približek odtenku, ki je bil določen na pregledu) in Irlen barvne folije.«                                                                                                                                     Tatjana, 19 let, študentka

»Dalj časa lahko skoncentrirano berem, ne začnejo me peči oči, ne blešči mi. Oči se mi ne utrudijo, tudi po daljšem branju mi črke ne začnejo plesati pred očmi. Uporabljam barvni papir za pisanje (približek odtenku, ki je bil določen na pregledu) in Irlen barvne folije.«        Dijana, 17 let, gimnazijka

»Rečeno nam je bilo, da nekaterim otrokom sicer barvna očala lahko pomagajo do neke mere, ne morejo pa popolnoma odpraviti težav (otrok je na eno oko slep, na drugo pa ima precej velik ostanek vida in ne sodi v skupino slabovidnih otrok) in s tem se lahko strinjam. Kot starš pa ne vidim potrebe po testiranju.«                                                                               Anonimno

»Sin (9. razred, slaboviden) ne želi uporabljati folij za branje, na računalniku ga rumeno oranžna svetloba moti, z veseljem pa uporablja zvezke barve, ki je bila določena na testiranju. Sinu se dioptrija ves čas zelo spreminja. Razmišljamo, da bi se, ko se enkrat dioptrija ustali, poskusili s testiranjem za očala.«                                                                            Marija

»Moj sin Tim uporablja barvne zvezke, ki so kar precej modri, vendar mu je lažje pri zapisih. Folije tudi uporablja, vendar največ v šoli. Želi si tudi očala, ker ga bela svetloba zelo moti, vendar želim, da sedaj bolj uporablja folije, da se navadi in spozna, da mu to pomaga. Lahko rečem, da je pri zapisih v zvezkih boljše in tudi lažje se uči. Vesela sem, da sva opravila testiranje,ker tudi sina zdaj lažje razumem; zakaj je imel odpor do branja in pisanja.«                                                                                                                                                                Martina

 »Hčerka je pri vas opravila testiranje za sindrom Irlen. Ugotovljeno je bilo, da ima težko obliko sindroma. Sedaj uporablja 2 Irlen barvni foliji hkrati (modro-sivo (blue-gray), nesvetlečo stran in vijolično (purple), svetlečo stran). Hčerka je stara 11 let, je slepa z ostankom vida (vid na levem očesu približno 5 %, na drugem samo zaznava svetlobo). Opažanja pri uporabi folij pa so sledeča: vidno polje se je povečalo, branje je veliko lažje, bere lahko tudi dlje, bere tekoče, kar prej ni bilo mogoče, zaradi bolečin v očesu in glavi. Delo na računalniku sedaj prvič poteka normalno, brez bolečin in slabosti, kar je bilo pred folijami nemogoče; za računalnikom je težko ostala zbrana 5 min. Sedaj je njeno delo skoraj nemoteno. Odločili smo se tudi, da bomo poskusili z uporabo Irlen barvnih očal.«        Mama Mojca

 »Tom je očala dobil v začetku 3. razreda. Očala z dioptrijo pa nosi od 1. razreda. Vedno smo imeli težave z nošenjem očal, nikakor se jih ni mogel navaditi in jih je velikokrat kje pozabil. Z branjem so bile tudi velike težave, sploh glede na količino truda, ki ga je (smo ga) vložili v učenje. Po uporabi folije oz. barvno prilagojenega papirja in nato očal se je stanje bistveno izboljšalo. Najprej smo mu vse zvezke in knjige barvno prilagodili. Učiteljica v šoli je takoj opazila, da je pri pouku bistveno bolj zbran. Opazila je tudi, da kadar ne dobi delovnih listov na prilagojenem barvnem papirju, je veliko bolj nemiren in težje sledi snovi. Ko smo dobili očala, pa se je na splošno stanje precej umirilo. Branje je steklo, rad bere tudi za zabavo, kar je bilo prej nemogoče. Očala rad in redno nosi, jih ne zgublja več in se tudi takoj spomni, da jih da nazaj na nos (pri telovadbi jih ne nosi).«                                                  Mami Toma (9 let, 4. razred)

»Sama sem se testirala v istem odboju kot sin.  Dioptrije nimam in sem imela, kar precej težav z navajanjem na očala. Nosim jih predvsem v delovnem okolju in pri vožnji. Kot velika prednost so se očala pokazala pri vožnji ponoči, kjer sem prej imela precej težav (ponoči se mi je zdelo, da mi vsa vozila vozijo nasproti) in pri delu z računalnikom. Oči me ne pečejo več, pri delu sem bolj natančna ter bolj in dlje zbrana. Velika težave za mene so bila izobraževanja, ker moraš dolgo časa poslušati zahtevno snov pod neonskimi lučmi in gledati (povadi) v belo tablo. Pozornost mi je begala in težko sem delala zapiske. Zadnje izobraženje, ki sam ga obiskala je bilo precej zahtevno (delno pravo in davčni vidiki poslovanja, trajanje 10 ur). Predavanju sem brez problema in v celoti sledila. Zapiski so bili prvič urejeni (brez čečkarij) in po koncu niti nisem bila zelo utrujena.«                                   Hana, uni. dipl. kom., 36 let

»Pobarvanih očal še nimam, sem pa na poti do njih. Se veselim pregleda. Tudi sama sem včasih skeptična, ampak samo glede denarja. Se pa zavedam, da dokler zadeva ni množična, je draga. Tudi za Krisa je šlo ogromno denarja. Nekdo mora biti poskusni zajček, tudi v Sloveniji. Če bi mi očala vsaj malo olajšala delo z očmi, je vredno dati toliko denarja. Folijo, ki sem jo kupila po osnovnem testiranju, sem prilepila na računalnik in mi je mnogo bolje delati za ekranom. Oči me ne pečejo več tako močno.«                                                     Magda

»…moram priznati, da sem ena od tistih, ki si iz lenobe reče: “Kje imam že folijo? Ah, saj je pravzaprav ne rabim. Saj kar gre …” Res pa je, da se v zadnjih letih nikakor ne morem zbrati, da bi prebrala eno knjigo. Zadovoljujem se s površnim branjem, bolj prelistavanju revij. Vzrok temu pripisujem nemiru v zvezi skrbi za mamo in 4-letno čustveno in fizično dirkanje.  Res bi mogoče s folijo lažje brala … Bom spet poskusila,  ko se enkrat umirim…«    Metka, 61 let

»Jaz sem zelo zadovoljna in folijo vedno uporabljam.«                                                                   Natalija

»Uporaba folij pri nas ni zaživela (slaboviden deček, razredna stopnja). Mogoče se sam odloči za to možnost kasneje. Folije hranimo in mu jih občasno ponudimo, vendar jih zaenkrat ne želi.«                                                                                                                                             Starši

»Po opravljenem testiranju za sindrom Irlen je hči Kristina začela uporabljati modre barvne folije, ki ji izredno pomagajo pri branju predvsem daljših besedil, predvsem takrat, ko je v knjigi droben tekst čez celo stran. Letos obiskuje 7. razred osnovne šole in je dislektik. Barvne Irlen folije uporablja predvsem pri slovenskem jeziku, naravoslovju in zgodovini, pri branju knjig, manj pa na primer pri matematiki, ko je potrebno sproti tudi zapisovati in jo stalno odmikanje folije moti. Irlen očal zaenkrat nima. Folije sicer uporablja samostojno in je ni potrebno pri tem vzpodbujati, ker ji dejansko olajšajo delo v zvezi s šolskimi dejavnostmi. Uporablja jih tako doma kot v šoli in so njena stalna spremljevalka.«              Mami Petja

 »Maks je bil star 8 let, ko je bil na testiranju za sindrom Irlen. V času pouka je izkušal težave s preobčutljivostjo na svetlobo, slabostjo, glavoboli, oteženo branje (kljub vsakodnevnim vajam), hitro utrudljivost pri učnem delu itd. Ko je pričel uporabljati barvne folije za branje in barvne zvezke, se je vse našteto zelo omililo in tudi branje se je znatno izboljšalo. Trenutno smo v procesu pridobivanja barvnih filtrov za očala.«                                                Mami Tina

»Stara sem 57 let. Imam Irlen ocala. Nosim jih cca. eno leto. Opažam, da sem bolj umirjena od kar jih uporabljam. Že leta nosim očala z dioptrijo, na začetku sem uporabljala ena in druga očala, samo dioptrijska očala in dioptrijska očala z Irlen barvnimi filtri .Potem sem uporabljala le dioptrijska očala. Stanje je bilo podobno kot pred Irlen očali: sitnoba, hitra razdražljivost, utrujenost … Potem sem se odločila, da nosim samo Irlen očala. Opažam nasprotno, torej mnogo mnogo boljše. Isto je opazil tudi mož. Pravi, da sem super. In zdaj sem zadovoljna tudi sama in nosim samo Irlen očala. Hvala.«                                                    Katarina

»Pri športu (pinkponk) Gea ni nosila Irlen barvnih očal, po več poskusih. Niso stale na nosu. Igra ok brez. Pri branju je zgodba jasna. Da očala gor in bere normalno. Jih nima: kar nekaj, menjanje črke, kljub večkratnemu branju stavka. Sicer nima stalno na nosu očal (vemo, da ni kul), ampak je jasno, da je kot noč in dan. Pa sem po naravi skeptik, želim preveriti. Vse + in jasno.«                                                                                                                                   Oči Rajko

»Pred testiranjem o sindromu nisem vedela kaj dosti. Pred testiranjem sem malo povprašala kolege, mnenja pa so bila različna. Od odklonilnih do naklonjenih omenjenemu sindromu. Zato sem bila skeptična in nejeverna tudi sama. Istočasno sem sama zase smatrala, da tega sindroma zagotovo nimam, čeprav imam že od nekdaj težave z branjem. Prepričana sem, da te težave niso vplivale na mojo kvaliteto poučevanja v razredu, predvsem branja, vsekakor pa so vplivale na moje počutje, zato sem se izogibala predvsem daljšemu delu za računalnikom (branje in pisanje npr. poročil J). Po ugotovitvi lažje oblike sindroma, sem si nabavila priporočljive folije. Eno sem imela v razredu, drugo doma.

Težave, ki se pojavljajo brez uporabe folij:

  • počasnejše branje,
  • ponovno vračanje v isto vrsto in branje že enkrat prebranega,
  • napake pri branju (napačno preberem besedo, ker npr. pri globalnem branju kakor nas večine bere, zamenjam besedo (npr. želva – želja). To spremeni pomen običajno v nelogične povezave, kar pomeni, da se moram ponovno vrniti na že enkrat prebrano,
  • težje poiščem kraj, kjer sem se ustavila,
  • hitra utrujenost pri branju,
  • pekoče oči,
  • po daljšem branju dvojni vid in »plešoče« besede ter
  • če v tem trenutku ne odneham, ker želim nadaljevati delo, hud glavobol za očmi, ki lahko privede do bruhanja.

Pozitivni učinki ob uporabi folije

  • blag in pomirjujoč občutek za očmi, kjer se običajno začne pojavljati bolečina pri daljšem branju, pisanju, delu za računalnikom,
  • branje postane hitrejše,
  • napake pri branju se redke ali jih sploh ni,
  • ni se mi potrebno vračati v vrstice in ponovno preverjati prebrano,
  • utrujenost se pojavi pri precej daljšem času branja. Običajno berem zvečer, da lažje zaspim. Ob uporabi folije se večerno branje v postelji podaljša za nedoločen čas J, zato branje s folijo ne deluje več kot uspavalo.

Folije (temu bi rekla kar ustrezna zaščita) bi morala uporabljati tudi pri delu na računalniku in pri pisanju, da bi se lahko izognila vsem zgoraj omenjenim težavam. To bi lahko dosegla edino ob uporabi ustreznih očal, ki pa si jih zaradi visoke cene ne morem privoščiti. Ker se mi dioptrija tudi ves čas slabša, bi ta očala morala menjati vsaki dve leti kot očala, kar pa moja denarnica ne premore.

Naj pa omenim še disleksijo in okvaro vida. Irlen sindrom zagotovo ni nekaj, kar bi lahko sodilo v eno ali drugo od omenjenih dveh skupin. Sama sindroma, od kar vem zanj, nikoli nisem raziskovala in iskala informacij naprej, da bi vedela za kaj točno gre. Sedaj mi popolnoma zadostuje to, da vem, da mi folije pomagajo pri branju.

Za bralno napisovalne motnje bi pa napisala sledeče: 99% sem prepričana, da do omenjenih motenj pride zaradi napačnega poučevanja opismenjevanja otrok. Kot otrok sem disleksijo 100% imela, čeprav mi je nihče ni diagnosticiral. Kot disleksijo sem jo prepoznala kasneje, ko sem študirala. Menjala sem tiskane črke b – d, p – g, in obračala pisanje velike črke N – sredinska črtica je bila napisana namesto v diagonali od leve zgoraj proti desni spodaj ravno obratno, in sicer od desne zgoraj proti levi spodaj. Potrebovala sem veliko opor (ki sem si jih izmislila sama), da črk nisem več zamenjevala in da sem jih pisala pravilno. Jaz sem sama zmogla preseči te težave, vsi jih žal ne zmorejo preseči sami. Ker sem vedela, da je vzrok napačno in neutrjeno učenje posameznih črk v povezavi z glasovi in premalo časovnega razmika pri učenju med podobnimi črkami, sem to upoštevala pri opismenjevanju učencev, ki sem jih sama opismenjevala. Pri nikomer se bralno napisovalne motnje zato niso pojavile (niti pri opismenjevanju v brajici niti pri opismenjevanju v črnem tisku).                                                                                                     Uporabnica folij Urška Lah, defektologinja na Centru IRIS v pokoju

»Pri vas sta bila testirana tako sin kot mož, oba imata sindrom Irlen. Za same folije ne morem trditi, da so bistveno pomagale, je pa sin rekel, da ga svetloba, kadar uporablja folije manj moti/se mu je manj bleščalo. Potem smo šli s sinom naprej na testiranje za očala, mož pa še čaka na termin testiranja. Sin je očala dobil septembra 2019. Pri nošenju očal pa opažamo res veliko izboljšanje:

  • Migrenski glavoboli so izginili (televizija, računalnik, telefon, bele šolske table – za enkrat mu ob nošenju očal v dveh mesecih ni nič od tega več sprožilo glavobola. V tem času je imel en glavobol, ko je bil 2 uri na telefonu brez očal).
  • Testirali smo vožnjo v avtomobilu ponoči in v dežju, ki je bila zaradi bleščanja avtomobilskih luči tudi velikokrat vzrok za glavobol, tudi ni sprožila glavobola.
  • Branje se je izboljšano – bere še vedno nekoliko počasneje, vendar skoraj gladko.
  • Prepis s šolske table je bistveno hitrejši in v večjem obsegu (prej je manjkalo več kot pol snovi).
  • Posledično kot starš v popoldanskih urah opažam bistveno manjšo utrujenost (prej je bil včasih popolnoma izčrpan, sedaj funkcionira popoldne bistveno bolje, utrujenost se pojavlja, vendar ne v obliki popolne izčrpanosti, ki ga je pestila včasih).

Po vsem tem, kar smo prestali z mojim sinom (glavoboli, naporne ure, utrujenost, težave z branjem, tako da si je besedilo moral podčrtovati, ker tudi z ravnilom ni šlo … ), ki ima uradno diagnosticirano »samo« zmerno stopnjo disleksije pomenijo Irlen očala ogromno spremembo na boje in menim, da bi bilo nujno, da se povežete z Ministrstvom za šolstvo, da bi staršem, ki iščejo odločbe zaradi disleksij, nekdo ob pridobljeni odločbi rekel, da je za te otroke priporočljivo tudi testiranje za sindrom Irlen. Nihče mi ni znal pojasniti glavobolov, tudi na Pediatrični kliniki so mi priporočili samo protibolečinske tablete, ne glede na vse preiskave, ki smo jih opravili. Mi smo imeli srečo, da sem ravno v pravem trenutku poslušala svetovalni servis na Radio Slovenija 1 in sina prepoznala v opisih, ki jih je podajala diagnostičarka, ki dela na Irlen inštitutu.«                                              Mami Marjeta

»Naša družina do metode Irlen ni skeptična, vendar sva se s sinom (30 let) zaenkrat odločila, da niti folij niti očal ne bova uporabljala. Morda sva malo preveč lena.«            Veronika, zdravnica, 65 let

»Hči (otrok s posebnimi potrebami, 22 let) si pri branju pomaga izključno s folijami, ker pravi, da čez folije bolje vidi in bere. Sama opažam, da odkar bere s folijami, veliko raje posega po različnih tekstih.«
Lucija

»Laura, 6. razred, že več kot eno leto uporablja Irlen očala. Za mnenje sem spraševala učitelje, trenerja namiznega tenisa. Vsi smo enako odgovorili, da ne znamo potrditi niti zanikati, da barvna očala pomagajo. Glede šolskega dela lahko rečem, da ima težave pri matematiki, vendar jih ima tudi večina učencev; lahko bi bil razlog tudi v ekstremizmu učiteljice za matematiko. Vsekakor pa lahko zraven tudi povem, da jih nosi le v času pouka in učenja in to vedno. Torej, se z njimi že dobro počuti.«                                                                      Mami Mia

 »Meni folije ne pomagajo, ker jih ne uporabljam. Očal pa si ne morem privoščiti. Sinu (1. letnik srednje šole) pa očala s temi lečami pomagajo. Postal je bolj samostojen in samozavesten. Kar se branja tiče, bere malo bolj tekoče, a še vedno se težko zbere. Preden je imel te leče, je očala pozabil nositi. Zdaj se to ne zgodi. Sin ima visoko funkcionalni aspergerjev sindrom. Edina kritika je cena. Tukaj bi morala prispevati kaj tudi država.«            Tanja

»Irlen pregled, ki sem ga opravljala na Centru IRIS konec avgusta letos, je bil zame popolnoma novo odkritje, saj sem sproti spoznavala marsikaj, na kar prej sploh nisem bila tako pozorna. Vedela sem sicer, da me zelo, zelo moti svetloba, da mežikam, da mi skače ali izginja slika, nosim tudi zatemnjena očala; nisem pa vedela, da se to lahko izboljša, korigira. Prepričana sem bila, da vse prej našteto spada k mojemu slabemu vidu in sem vse skupaj sprejemala kot samoumevno. Ko sem dobila kombinacijo barvnih folij, pa kar nisem mogla verjeti razliki. Brez folije je bilo vse živo, črke so bile v dodatnih belih krogih, vse je utripalo, poplesavalo in migljalo, črte v kocki so bile podvojene ali potrojene, s folijo pa sem, sicer z lupo, začuda lahko normalno brala pri precej močni svetlobi, brez dodatnih pritiklin in napora. Oči so dobesedno počivale. Priskrbela sem si folije, ki mi pomagajo, zlasti pri delu z računalnikom, seveda pa so nekoliko nerodne in bi bilo vsekakor bolje, če bi imela očala, uporabna tudi za na daleč, za gibanje v prostoru. Zagotovo bom nadaljevala s pregledi v tej smeri, saj verjamem, da mi tudi tovrstne izboljšave lahko olajšajo življenje in delo.«                                                                                                                                                              Tadeja, 54 let, slabovidna in barvno slepa

»Našemu Filipu, zaradi njegovega nemira, na testiranju niste mogli določiti natančnega odtenka folije. Na koncu ste določili vijoličnega in sedaj lahko z gotovostjo zapišem, da je pri lila podlagi manj nemiren, bolj pozoren, manj utrujen in vsekakor ne dobi rdeče obrobljenih oči, kar se obvezno zgodi, ko prebirava knjige na beli podlagi.«                             Mami Patricija

»Lahko bi rekla, da ste mi zelo veliko pomagali s folijami, ki jih že eno leto uporabljam. Vsak dan v šoli in doma berem s folijo, ker brez folije ne zdržim dolgo, postanem nervozna, zelo se mi zamegli, zmaže besedilo. Nimam več glavobolov, oči niso utrujene, pri delu z računalnikom nisem več nervozna, ne bliskajo se mi črke, nasploh je počutje odlično, vrnila se mi je volja in želja po branju. V kratkem bom šla na pregled dioptrije in se naročila za testiranje za barvne leče. Moja hči Pia (32 let) je tudi zadovoljna, ni želela delati s folijami, zato si je naročila očala. Vsakemu, ki me vpraša zakaj imam folije, povem resnico in razložim svoj primer. Še enkrat hvala, zelo srečna in vesela sem, da sem vas spoznala.«    Cveta

»Od začetka poletja 2019 že uporabljam barvne folije pri branju in delu za računalnikom in sem z njimi zelo zadovoljna. Ne zgodi se več, da bi me pri delu z računalnikom (zaradi narave svojega dela večino delavnika namreč preživim pred ekranom) začela boleti glava, da bi se mi solzile oči, da bi morala tekst večkrat prebrati, da bi ga dobro razumela, črke več ne bežijo in ne ‘plešejo’, manj je napak. Prav tako sem se lahko zahvaljujoč barvnim folijam vrnila k svoji veliki ljubezni – branju knjig. Testiranje za skotopični sindrom sem priporočila tudi znancem in še vedno se mi zahvaljujejo za to. Skratka, testiranje priporočam vsakemu, ker se s folijami življenje ne samo obarva, ampak res izboljša. Zahvala za testiranje, razumevanje, potrpežljivost in strokovnost.«                                          Mateja, prevajalka, 45 let

 

Izjave različnih šol:

“Zaenkrat kaže, da zadeva s folijami in rumenimi listi funkcioniraJ.  Mi pa smo hodili na gastroskopije pa k nevrologom in nikjer niso nič našli … Res, najlepša hvala za vse!            Mama dijakinje iz Ljubljane

“Veseli smo, ko nam vest o sindromu Irlen in njegovih razsežnostih pomagajo širiti zadovoljni uporabniki. V oktobru 2019 se je pri nas oglasila mama, ki je sinov izvid odnesla k pediatru in ta je bil nad prebranim in videnim zadovoljen. Pediater pravi, da sedaj otroke pošiljam najprej na testiranje za sindrom Irlen in nič več k nevrologom. Zavedamo se, da je lahko sindrom Irlen za nekatere le delček sestavljanke, drugim pa se odpre nov svet. Veseli smo, da smo del zgodovine …”                                                                                                                     Nina ČK, Irlen presojevalka

Vir fotografije: https://www.pixwords-odgovori.com/odgovori/pediater, 25. 10. 2019

“Klara (8 let) funkcionira dosti boljše z očali (z Irlen barvnimi filtri). Vidi se napredek! Bolje bere, koncentracija je večja in ima voljo do učenja!”

Mami Anemari Koprivnik                                                                                                                                                       
“Rebeki ste odprli nov svet, zdaj šele ji je jasno, zakaj njeni sošolci z lahkoto berejo.”          Mamica, deklice v 3. razredu
                                                                                                                                                                                             »Filtre (barvne folije) že imamo in mala je zagrabila… «                                                                  Očka Robi                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                           »Hvala lepa za vse informacije. Hvala za današnji pregled. Hčerka, 5. razred, je bila navdušena. Jaz, pa kot default skeptik, še bolj. Ko jo vidim, da speed bere sem presrečen. To je pač orodje, ki omogoča, da vse dosežemo.«                                                                                Oče Simon                                                                                                                                                                                

»Vau! Kot bi me nekdo pobožal.«                                                                                                                 Anja

»Hvala. Zdaj končno vem, da sem normalen.«                                                                                     Dijak Mark

»Učiteljica nam ni verjela, da doma res toliko delamo. Rekla je, da lažemo. Od pregleda naprej (hči si je izbrala vijolično folijo) je vse lažje: napredek je opazen, učinek je takojšen, hči veliko rajši bere, ne tarna več, da jo boli glava in da je utrujena. In bere!«                                Mama Katja

»Pa to ne moreš verjet! Sem mislil, da vidim pa zdaj vidim, da nisem videl …«                         Oči Tadej

»Sin, 6. razred, se je po testiranju, ko si je izbral zeleno folijo, prvič odkar hodi v šolo vsedel za mizo in začel delati nalogo!«                                                                                                                    Mama fanta v 6. razredu

»Rene dela, sedi na mestu, sledi pouku, sodeluje! V razredu imam popolnoma novega učenca. Vidim in komaj verjamem, da lahko ena folija in barvni zvezki povzročijo tako spremembo.«                                                                                                                                              Učiteljica fanta v 6. razredu, ki nikoli ni pisal, vedno je motil pouk, nikoli ni sodeloval

»To, da sem postala Irlen presojevalka je, poleg vozniškega izpita, najboljše znanje, ki sem ga v življenju pridobila. Zaradi tega bom zagotovo živela dlje 😊 – ker toliko sreče kot jo vidiš v očeh ljudi, ki končno »spregledajo« težko srečaš še kje drugje. Iskrena hvala kolegici Sabini Šilc, ki je vztrajala, da nekdo pač mora na izobraževanje za presojevalca, ravnateljici Katjuši Koprivnikar, ki mi je izobraževanje omogočila in hvala vsem sodelavcem, ki so me pri delu podpirali in mi dali možnost, da dokažem.«                                                                         Nina ČK, Irlen presojevalka

»To moram imeti. Takoj. Prosim, oči!!! To si želim bolj kot karkoli drugega.«                            Lana, 5. razred

“Hvala za današnje delo, zame je bilo pretresljivo.”
Pedagog s 40 leti izkušenj                                                                                                                                               
“Ravno prejsnji teden je imel Marcel testiranje za ocala pri gospodu Pennu. Marcel je bil sicer po bolezni z nekaj glavobola, zato smo danes še enkrat preverili pri gospe Poloni,če je bila izbira prava. Ugotovili smo,da je skupek barvnih leč tak kot ste mu vi dolocili folije (turkizna in sivo modra). Se zelo veselimo, ker je Marcel ugotovil, da je res veliko olajšanje za splošno gledanje, branje in komunikacijo.

Kar se pa tiče uporabe folij jih v šoli ni uporabljal. Doma za branje z učbenika ali pa knjige pa. In to mu je bilo všeč, ker je bilo lažje. Tako da komaj čakamo, da dobi očala, ker razlika je očitna.”                                                                                                                                                            Mami Valentina

“Vsako besedo prav vidim!”                                                                                                                            Anja, 1. letnik SŠ