Izjave uporabnikov in njihovih bližnjih

“Kot starš otroka, ki ga moti svetloba, ko se mu zatika pri branju, ko dobi odpor do branja, ko se je za 10 minutah branja pripravljen pogajati 45 minut kaj bo bral, kdaj bo bral, do katere vrstice bo bral, koliko časa je še do konca, je že mimo teh 10 minut,  ko se mu pri branju pričnejo delati razne črte, ali se mu črke sučejo v krogu, ko je v učilnici ugašal luč zaradi premočne neonske svetlobe in mu je socialna delavka v podaljšanem bivanju dala kazen, da je moral v kabinetu zaradi tega stati 10 minut, naslednjič pa je moral brati, ko vse piše z malo začetnico, ko si obkroži z rdečo kaj mora prepisati z veliko začetnico, pa vseeno napiše vse z malo in da piše čez rob zvezka, takrat sem ugotovila da tu nekaj ni vredu.
Seveda nevrologi, zdravniki etc. samo pošiljajo na razne preiskave, preglede, slikanja itd. nazadnje pa ugotovijo, da je vse v redu, ti kot starš takega otroka pa veš da nekaj ni tako kot mora biti.
Sreča da sem na spletu našla Center IRIS in takoj stopila v akcijo. Naš fant je bil na testiranju, kjer se je ugotovilo da ima skotopični sindrom, težko obliko vidnega zaznavanja, zraven pa še motnjo pozornosti, zato se je očal zelo težko privadil, saj ga vse moti, kajti na obrazu ne prenese nič. Od začetka smo ga vedno opozarjali kje jih ima.
Zadnjič pa jih je pozabil doma; pri pouku je opazil, da je nekaj drugače, nekaj ga je motilo, vse je bilo preveč svetlo in je ugotovil, da mu manjkajo očala, zato je prosil učiteljico, če lahko gre po njih in je sam priznal, da mu pri branju in pisanju pomagajo, da se bolje počuti in to res deluje, počasi se jih privaja in ko ga spomnimo, kje jih ima nič več ne vzkipi, samo gor jih da in je to to.
Z očali bere bolj tekoče in glasno, tudi obnašanje se je spremenilo, postal je bolj umirjen kot je bil prej, res da so očala zelo draga, ampak pomagajo resnično. Hvala Centru IRIS da ste, da lahko z očali in folijami pomagate otrokom s takšnimi primanjkljaji, saj se v šoli pa tudi drugje lažje spopadajo s težavami, ki se sčasoma z uporabo očal zmanjšajo, nekatere pa izzvenijo.”
Mami Urška

“Moja hčerka ima skotopični sindrom in težave povezane s tem. Že kmalu na testu se je pokazalo, da ima zelo zelo hude težave. V 5. razredu je brala kot otrok v prvem razredu. Odkar ima očala je veliko veliko bolje. Bere že precej bolje kot je, bolj se lahko skoncentrira. Zelo rada jih nosi, ne samo za branje in pisanje, temveč tudi ko ne dela za šolo. Edino kar jo še moti je to, da jih ne more imeti pri športu, ker jo je strah, da bi se ji poškodovala.”
Mami Maja

“Sem mamica hčere, ki ima očala z barvnimi filtri Irlen. Prejšnje šolsko leto je uporabljala folije in konec prejšnjega šolskega leta dobila tudi očala. Prejšnje šolsko leto sem ji tudi dala natisnit tudi delovne zvezke in tudi zvezke v barvi barvne folije, sedaj to ni potrebno, ker ima očala z barvnimi filtri. Že s folijo je lažje brala in je končno razumela kaj je prebrala in tudi pri pisavi ne menjuje tako pogosto več črk. Mi se zavedamo, da to ne bo odpravilo vseh njenih težav ji pa lajša branje in pisanje. Hčera je tudi redno vodena na pediatriji v UKC LJ, pri nevrologu in tudi pri nevropsihologinji od njenega tretjega leta zaradi nevrološke diagnoze. Ko je bila v prvem razredu, ko so začeli v šoli z branjem ni in ni šlo povezovanje črk (vi, va …); sem takrat povedala tudi nevropsihologinji, če bi slučajno hčera imela disleksijo pa mi je odvrnila da o tem je še prezgodaj govoriti, da se to pokaže v tretjem razredu ….
Tudi njena takratna učiteljica v prvem razredu me je opozorila, da ima znake disleksije …. Ko smo prišli do tretjega razreda, je imela spet pregled pri nevropsihologinji nakar me nevropsihologinja opozori, da hčera ima verjetno disleksijo … jaz kot mamica sem jo opozorila že dve leti nazaj, da ima hčera resne težave s povezovanje enostavnih besed. Ker ima hčera v šoli tudi dsp (dodatno strokovno pomoč) mi predlaga specialna pedagoginja testiranje za skotopični sindrom (za kar ji bom za vedno hvaležna, ker mi je bilo vedno hudo, ko je hčera z solzami brala, ker ni in ni šlo in kdor ne gre čez to, tega ne more razumeti).”
Klavdija Antolinc

“Hči Klara je bila stara 8 let, ko je bila na testiranju za barvne folije Irlen. Odkar ima barvno folijo lažje bere in ima tudi barvne zvezke in tudi delovne zvezke. Pred tem je s teževo brala in tudi njena pisava je zdaj boljša, manj menjuje črke. Sedaj dobi očala z barvnimi filtri Irlen.”
Mamica Klavdija

“Sin je tretješolec in je bil nedavno na testiranju za skotopični sindrom, ugotovljeno je bilo da ima težko obliko vidnega zaznavanja. Sedaj uporablja barvno folijo Irlen tako doma kot v šoli. Sam pravi, da mu je branje lažje z uporabo folije, sama pa opažam da je pri branju zelo umirjen, bere bolj glasno in si ne pomaga več s prstom. Ker ima motnjo pozornosti, ima doma kinestetično mizo in pri branju s folijami so noge pri miru, drugače pa ne. Sedaj čakava da dobiva še zvezke v barvi folije in upam, da bo takrat manj napak kot jih je pri pisanju sedaj. Prej se je pogajal eno uro za 10 minut branja, vsaki dve minuti je spraševal, če je že minilo 10 minut, sedaj pa teh težav ni več.

Zelo sem hvaležna, da obstaja to testiranje, da se lahko tovrstne težave zmanjšajo in otrokom olajšajo tegobe z branjem. ”
Urška

“Imeti barvna očal ni vedno lahko, posebej, če si star 8 let in imaš očala precej temne brave. Ponosni smo na otroke, ki kljub pritiskom okolja vztrajajo in na vprašanja: “Kaj pa ti s sončnimi očali?”, mirno odgovarjajo: “To so Irlen očala.” “In na nadaljne začudenje: “Kaj? Kaj pa je to? Nikoli slišali…”
“Očala mi pomagajo, da mi črke ne migotajo več. Lažje delam in berem in boljše se počutim.”
“Kar nekaj! A jih imaš potem tudi za spanje?”
“Ti že veš!”
… Ne, ne vejo in nekateri tudi nikoli ne bodo, a to ni več naša težava.
Nina ČK, Irlen presojevalka

»Maks je bil star 8 let, ko je bil na testiranju za sindrom Irlen. V času pouka je izkušal težave s preobčutljivostjo na svetlobo, slabostjo, glavoboli, oteženo branje (kljub vsakodnevnim vajam), hitro utrudljivost pri učnem delu itd. Ko je pričel uporabljati barvne folije za branje in barvne zvezke, se je vse našteto zelo omililo in tudi branje se je znatno izboljšalo. Trenutno smo v procesu pridobivanja barvnih filtrov za očala.«
Mami Tina

»Stara sem 57 let. Imam Irlen ocala. Nosim jih cca. eno leto. Opažam, da sem bolj umirjena od kar jih uporabljam. Že leta nosim očala z dioptrijo, na začetku sem uporabljala ena in druga očala, samo dioptrijska očala in dioptrijska očala z Irlen barvnimi filtri .Potem sem uporabljala le dioptrijska očala. Stanje je bilo podobno kot pred Irlen očali: sitnoba, hitra razdražljivost, utrujenost … Potem sem se odločila, da nosim samo Irlen očala. Opažam nasprotno, torej mnogo mnogo boljše. Isto je opazil tudi mož. Pravi, da sem super. In zdaj sem zadovoljna tudi sama in nosim samo Irlen očala. Hvala.«
Katarina

»Pri športu (pinkponk) Gea ni nosila Irlen barvnih očal, po več poskusih. Niso stale na nosu. Igra ok brez. Pri branju je zgodba jasna. Da očala gor in bere normalno. Jih nima: kar nekaj, menjanje črke, kljub večkratnemu branju stavka. Sicer nima stalno na nosu očal (vemo, da ni kul), ampak je jasno, da je kot noč in dan. Pa sem po naravi skeptik, želim preveriti. Vse + in jasno.«                                                                                                                                    Oči Rajko

»Pred testiranjem o sindromu nisem vedela kaj dosti. Pred testiranjem sem malo povprašala kolege, mnenja pa so bila različna. Od odklonilnih do naklonjenih omenjenemu sindromu. Zato sem bila skeptična in nejeverna tudi sama. Istočasno sem sama zase smatrala, da tega sindroma zagotovo nimam, čeprav imam že od nekdaj težave z branjem. Prepričana sem, da te težave niso vplivale na mojo kvaliteto poučevanja v razredu, predvsem branja, vsekakor pa so vplivale na moje počutje, zato sem se izogibala predvsem daljšemu delu za računalnikom (branje in pisanje npr. poročil J). Po ugotovitvi lažje oblike sindroma, sem si nabavila priporočljive folije. Eno sem imela v razredu, drugo doma.

Težave, ki se pojavljajo brez uporabe folij:

  • počasnejše branje,
  • ponovno vračanje v isto vrsto in branje že enkrat prebranega,
  • napake pri branju (napačno preberem besedo, ker npr. pri globalnem branju kakor nas večine bere, zamenjam besedo (npr. želva – želja). To spremeni pomen običajno v nelogične povezave, kar pomeni, da se moram ponovno vrniti na že enkrat prebrano,
  • težje poiščem kraj, kjer sem se ustavila,
  • hitra utrujenost pri branju,
  • pekoče oči,
  • po daljšem branju dvojni vid in »plešoče« besede ter
  • če v tem trenutku ne odneham, ker želim nadaljevati delo, hud glavobol za očmi, ki lahko privede do bruhanja.

»Pri sinu se nismo odločili za očala. Kar se tiče folije pa mu je pomagala predvsem tako, da je bil bolj miren, ko je bral. Tudi koncentracija pri samem branju je bila višja. Letos v šoli menda folije ne uporablja, doma pa jo in menim, da bere bolje, kadar jo uporablja, kot kadar bere brez nje.«
Oče slabovidnega fanta, 4. razred

»Žiga se z očali počuti dobro. Pri pisanju naredi manj napak. Nosi jih med poukom in doma, ko ga opozorimo. Strah ga je, da bi se mu očala poškodovala. Pravi, da mu je tudi zelena folija zelo odgovarjala.«
Mami Žige, 5. razred

“Sem starš otroka s PPPU in smo bili s folijami zelo zadovoljni, sedaj imamo tudi že očala in sin pravi da je to drug svet, ker prej tega ni poznal in ni vedel kako bi sploh lahko bilo drugače. Star je 16 let in hodi v 1. letnik. Meni njegove besede zadostujejo in je bilo vredno vsakega evra, čeprav je to zelo drago; smo pa imeli srečo, da so nam na osnovni šoli pomagali z donacijo. Sedaj imamo termin v januarju še za drugega otroka z istimi težavami in upam, da bo enak uspeh.”
Marinka

»Očala nosim le za branje, ker imam na daljavo dosti višjo dioptrijo. Mislim, da delujejo pomirjujoče in sem z njimi zadovoljna. Tudi migren imam precej manj kot sem jih imela pred nošenjem očal.«
Nadja, odvetnica, 61 let

»Sindrom Irlen je del posameznika in ne njegova celotna diagnoza. Vsekakor se ne smejo zanemariti posameznikove druge oftalmološke zadeve.«
Taja

»Sem 17 let stara gimnazijka. Že zgodaj sem imela probleme z branjem. Z leti so se ti problemi le še stopnjevali. Prehod v gimnazijo je bil že sam po sebi zelo težak. Imela sem probleme s koncentracijo, 8 ur v šoli se mi je zdelo nemogoče. Učenje mi je vzelo ogromno časa, vendar kljub temu ocene niso bile to kar sem hotela. Ko sva se z mami odločili, da greva na predavanje o sindromu Irlen iz radovednosti (predavala Nina), se mi je zdelo vse tako kot čutim sama. Na začetku sem imela le barvne folije. Te so mi zelo pomagale pri branju in bralnem razumevanju. Odločili smo se, da me testirajo še za očala. Sedaj imam očala že nekaj časa. Občutki so zelo dobri, saj mi kljub naporni gimnaziji, ostane čas za sprostitev. Učenje je sedaj veliko lažje in posledično se to kaže tudi v ocenah in tistih grozni 8 ur sedaj ni več tako groznih kot prej. Z očali je ogromna razlika in tudi glavoboli se pojavljajo kasneje kot brez očal. Sama sem vesela, da smo se odločili za to, saj če se lahko na katerikoli način stvari olajšajo … zakaj pa ne?«
Lucija

»Hčerka Tanja (6. razred OŠ) uporablja folije pri branju. Z njimi je začela boljše brati pa tudi več bere. Za primerjavo: pred uporabo folij je komaj prebrala knjigo v mesecu dni, sedaj, ko uporablja folije, prebere brez naprezanja knjigo v enem tednu. Moja izkušnja: folije uporabljam nameščene na monitor. Od takrat, ko sem jih namestil na monitor, opažam, da se oči ne naprezajo tako in po celodnevni uporabi računalnika oči niso več “krvave” in suhe.«
Oči Matevž

»Manjkrat se izgubim v tekstu, dalj časa ostanem zbrana, ne utrudim se tako hitro. Uporabljam barvni papir za pisanje (približek odtenku, ki je bil določen na pregledu) in Irlen barvne folije.«
Tatjana, 19 let, študentka

»Dalj časa lahko skoncentrirano berem, ne začnejo me peči oči, ne blešči mi. Oči se mi ne utrudijo, tudi po daljšem branju mi črke ne začnejo plesati pred očmi. Uporabljam barvni papir za pisanje (približek odtenku, ki je bil določen na pregledu) in Irlen barvne folije.«
Dijana, 17 let, gimnazijka

»Rečeno nam je bilo, da nekaterim otrokom sicer barvna očala lahko pomagajo do neke mere, ne morejo pa popolnoma odpraviti težav (otrok je na eno oko slep, na drugo pa ima precej velik ostanek vida in ne sodi v skupino slabovidnih otrok) in s tem se lahko strinjam. Kot starš pa ne vidim potrebe po testiranju.«
Anonimno

»Sin (9. razred, slaboviden) ne želi uporabljati folij za branje, na računalniku ga rumeno oranžna svetloba moti, z veseljem pa uporablja zvezke barve, ki je bila določena na testiranju. Sinu se dioptrija ves čas zelo spreminja. Razmišljamo, da bi se, ko se enkrat dioptrija ustali, poskusili s testiranjem za očala.«
Marija

»Moj sin Tim uporablja barvne zvezke, ki so kar precej modri, vendar mu je lažje pri zapisih. Folije tudi uporablja, vendar največ v šoli. Želi si tudi očala, ker ga bela svetloba zelo moti, vendar želim, da sedaj bolj uporablja folije, da se navadi in spozna, da mu to pomaga. Lahko rečem, da je pri zapisih v zvezkih boljše in tudi lažje se uči. Vesela sem, da sva opravila testiranje, ker tudi sina zdaj lažje razumem; zakaj je imel odpor do branja in pisanja.«
Martina

»Hčerka je pri vas opravila testiranje za sindrom Irlen. Ugotovljeno je bilo, da ima težko obliko sindroma. Sedaj uporablja 2 Irlen barvni foliji hkrati (modro-sivo (blue-gray), nesvetlečo stran in vijolično (purple), svetlečo stran). Hčerka je stara 11 let, je slepa z ostankom vida (vid na levem očesu približno 5 %, na drugem samo zaznava svetlobo). Opažanja pri uporabi folij pa so sledeča: vidno polje se je povečalo, branje je veliko lažje, bere lahko tudi dlje, bere tekoče, kar prej ni bilo mogoče, zaradi bolečin v očesu in glavi. Delo na računalniku sedaj prvič poteka normalno, brez bolečin in slabosti, kar je bilo pred folijami nemogoče; za računalnikom je težko ostala zbrana 5 min. Sedaj je njeno delo skoraj nemoteno. Odločili smo se tudi, da bomo poskusili z uporabo Irlen barvnih očal.«
Mama Mojca

»Tom je očala dobil v začetku 3. razreda. Očala z dioptrijo pa nosi od 1. razreda. Vedno smo imeli težave z nošenjem očal, nikakor se jih ni mogel navaditi in jih je velikokrat kje pozabil. Z branjem so bile tudi velike težave, sploh glede na količino truda, ki ga je (smo ga) vložili v učenje. Po uporabi folije oz. barvno prilagojenega papirja in nato očal se je stanje bistveno izboljšalo. Najprej smo mu vse zvezke in knjige barvno prilagodili. Učiteljica v šoli je takoj opazila, da je pri pouku bistveno bolj zbran. Opazila je tudi, da kadar ne dobi delovnih listov na prilagojenem barvnem papirju, je veliko bolj nemiren in težje sledi snovi. Ko smo dobili očala, pa se je na splošno stanje precej umirilo. Branje je steklo, rad bere tudi za zabavo, kar je bilo prej nemogoče. Očala rad in redno nosi, jih ne zgublja več in se tudi takoj spomni, da jih da nazaj na nos (pri telovadbi jih ne nosi).«
Mami Toma (9 let, 4. razred)

»Sama sem se testirala v istem odboju kot sin.  Dioptrije nimam in sem imela, kar precej težav z navajanjem na očala. Nosim jih predvsem v delovnem okolju in pri vožnji. Kot velika prednost so se očala pokazala pri vožnji ponoči, kjer sem prej imela precej težav (ponoči se mi je zdelo, da mi vsa vozila vozijo nasproti) in pri delu z računalnikom. Oči me ne pečejo več, pri delu sem bolj natančna ter bolj in dlje zbrana. Velika težave za mene so bila izobraževanja, ker moraš dolgo časa poslušati zahtevno snov pod neonskimi lučmi in gledati (povadi) v belo tablo. Pozornost mi je begala in težko sem delala zapiske. Zadnje izobraženje, ki sam ga obiskala je bilo precej zahtevno (delno pravo in davčni vidiki poslovanja, trajanje 10 ur). Predavanju sem brez problema in v celoti sledila. Zapiski so bili prvič urejeni (brez čečkarij) in po koncu niti nisem bila zelo utrujena.«
Hana, uni. dipl. kom., 36 let

»Pobarvanih očal še nimam, sem pa na poti do njih. Se veselim pregleda. Tudi sama sem včasih skeptična, ampak samo glede denarja. Se pa zavedam, da dokler zadeva ni množična, je draga. Tudi za Krisa (fantka, za katerega je za zdravilo zbirala cela Slovenija) je šlo ogromno denarja . Nekdo mora biti poskusni zajček, tudi v Sloveniji. Če bi mi očala vsaj malo olajšala delo z očmi, je vredno dati toliko denarja. Folijo, ki sem jo kupila po osnovnem testiranju, sem prilepila na računalnik in mi je mnogo bolje delati za ekranom. Oči me ne pečejo več tako močno.«
Magda

»…moram priznati, da sem ena od tistih, ki si iz lenobe reče: “Kje imam že folijo? Ah, saj je pravzaprav ne rabim. Saj kar gre …” Res pa je, da se v zadnjih letih nikakor ne morem zbrati, da bi prebrala eno knjigo. Zadovoljujem se s površnim branjem, bolj prelistavanju revij. Vzrok temu pripisujem nemiru v zvezi skrbi za mamo in 4-letno čustveno in fizično dirkanje.  Res bi mogoče s folijo lažje brala … Bom spet poskusila, ko se enkrat umirim…«
Metka, 61 let

»Jaz sem zelo zadovoljna in folijo vedno uporabljam.«
Natalija

»Uporaba folij pri nas ni zaživela (slaboviden deček, razredna stopnja). Mogoče se sam odloči za to možnost kasneje. Folije hranimo in mu jih občasno ponudimo, vendar jih zaenkrat ne želi.«
Starši

»Po opravljenem testiranju za sindrom Irlen je hči Kristina začela uporabljati modre barvne folije, ki ji izredno pomagajo pri branju predvsem daljših besedil, predvsem takrat, ko je v knjigi droben tekst čez celo stran. Letos obiskuje 7. razred osnovne šole in je dislektik. Barvne Irlen folije uporablja predvsem pri slovenskem jeziku, naravoslovju in zgodovini, pri branju knjig, manj pa na primer pri matematiki, ko je potrebno sproti tudi zapisovati (delovnih zvezkov namreč nima kopiranih na barvo folije). Irlen očal zaenkrat nima. Folije sicer uporablja samostojno in je ni potrebno pri tem vzpodbujati, ker ji dejansko olajšajo delo v zvezi s šolskimi dejavnostmi. Uporablja jih tako doma kot v šoli in so njena stalna spremljevalka.«
Mami Petja

»Maks je bil star 8 let, ko je bil na testiranju za sindrom Irlen. V času pouka je izkušal težave s preobčutljivostjo na svetlobo, slabostjo, glavoboli, oteženo branje (kljub vsakodnevnim vajam), hitro utrudljivost pri učnem delu itd. Ko je pričel uporabljati barvne folije za branje in barvne zvezke, se je vse našteto zelo omililo in tudi branje se je znatno izboljšalo. Trenutno smo v procesu pridobivanja barvnih filtrov za očala.«
Mami Tina

»Stara sem 57 let. Imam Irlen ocala. Nosim jih cca. eno leto. Opažam, da sem bolj umirjena od kar jih uporabljam. Že leta nosim očala z dioptrijo, na začetku sem uporabljala ena in druga očala, samo dioptrijska očala in dioptrijska očala z Irlen barvnimi filtri .Potem sem uporabljala le dioptrijska očala. Stanje je bilo podobno kot pred Irlen očali: sitnoba, hitra razdražljivost, utrujenost … Potem sem se odločila, da nosim samo Irlen očala. Opažam nasprotno, torej mnogo mnogo boljše. Isto je opazil tudi mož. Pravi, da sem super. In zdaj sem zadovoljna tudi sama in nosim samo Irlen očala. Hvala.«
Katarina

»Pri športu (pinkponk) Gea ni nosila Irlen barvnih očal, po več poskusih. Niso stale na nosu. Igra ok brez. Pri branju je zgodba jasna. Da očala gor in bere normalno. Jih nima: kar nekaj, menjanje črke, kljub večkratnemu branju stavka. Sicer nima stalno na nosu očal (vemo, da ni kul), ampak je jasno, da je kot noč in dan. Pa sem po naravi skeptik, želim preveriti. Vse + in jasno.«
Oči Rajko

»Pred testiranjem o sindromu nisem vedela kaj dosti. Pred testiranjem sem malo povprašala kolege, mnenja pa so bila različna. Od odklonilnih do naklonjenih omenjenemu sindromu. Zato sem bila skeptična in nejeverna tudi sama. Istočasno sem sama zase smatrala, da tega sindroma zagotovo nimam, čeprav imam že od nekdaj težave z branjem. Prepričana sem, da te težave niso vplivale na mojo kvaliteto poučevanja v razredu, predvsem branja, vsekakor pa so vplivale na moje počutje, zato sem se izogibala predvsem daljšemu delu za računalnikom (branje in pisanje npr. poročil J). Po ugotovitvi lažje oblike sindroma, sem si nabavila priporočljive folije. Eno sem imela v razredu, drugo doma.

Težave, ki se pojavljajo brez uporabe folij:

  • počasnejše branje,
  • ponovno vračanje v isto vrsto in branje že enkrat prebranega,
  • napake pri branju (napačno preberem besedo, ker npr. pri globalnem branju kakor nas večine bere, zamenjam besedo (npr. želva – želja). To spremeni pomen običajno v nelogične povezave, kar pomeni, da se moram ponovno vrniti na že enkrat prebrano,
  • težje poiščem kraj, kjer sem se ustavila,
  • hitra utrujenost pri branju,
  • pekoče oči,
  • po daljšem branju dvojni vid in »plešoče« besede ter
  • če v tem trenutku ne odneham, ker želim nadaljevati delo, hud glavobol za očmi, ki lahko privede do bruhanja.

Pozitivni učinki ob uporabi folije

  • blag in pomirjujoč občutek za očmi, kjer se običajno začne pojavljati bolečina pri daljšem branju, pisanju, delu za računalnikom,
  • branje postane hitrejše,
  • napake pri branju se redke ali jih sploh ni,
  • ni se mi potrebno vračati v vrstice in ponovno preverjati prebrano,
  • utrujenost se pojavi pri precej daljšem času branja. Običajno berem zvečer, da lažje zaspim. Ob uporabi folije se večerno branje v postelji podaljša za nedoločen čas J, zato branje s folijo ne deluje več kot uspavalo.

Folije (temu bi rekla kar ustrezna zaščita) bi morala uporabljati tudi pri delu na računalniku in pri pisanju, da bi se lahko izognila vsem zgoraj omenjenim težavam. To bi lahko dosegla edino ob uporabi ustreznih očal, ki pa si jih zaradi visoke cene ne morem privoščiti. Ker se mi dioptrija tudi ves čas slabša, bi ta očala morala menjati vsaki dve leti kot očala, kar pa moja denarnica ne premore.

Naj pa omenim še disleksijo in okvaro vida. Irlen sindrom zagotovo ni nekaj, kar bi lahko sodilo v eno ali drugo od omenjenih dveh skupin. Sama sindroma, od kar vem zanj, nikoli nisem raziskovala in iskala informacij naprej, da bi vedela za kaj točno gre. Sedaj mi popolnoma zadostuje to, da vem, da mi folije pomagajo pri branju.

Za bralno napisovalne motnje bi pa napisala sledeče: 99% sem prepričana, da do omenjenih motenj pride zaradi napačnega poučevanja opismenjevanja otrok. Kot otrok sem disleksijo 100% imela, čeprav mi je nihče ni diagnosticiral. Kot disleksijo sem jo prepoznala kasneje, ko sem študirala. Menjala sem tiskane črke b – d, p – g, in obračala pisanje velike črke N – sredinska črtica je bila napisana namesto v diagonali od leve zgoraj proti desni spodaj ravno obratno, in sicer od desne zgoraj proti levi spodaj. Potrebovala sem veliko opor (ki sem si jih izmislila sama), da črk nisem več zamenjevala in da sem jih pisala pravilno. Jaz sem sama zmogla preseči te težave, vsi jih žal ne zmorejo preseči sami. Ker sem vedela, da je vzrok napačno in neutrjeno učenje posameznih črk v povezavi z glasovi in premalo časovnega razmika pri učenju med podobnimi črkami, sem to upoštevala pri opismenjevanju učencev, ki sem jih sama opismenjevala. Pri nikomer se bralno napisovalne motnje zato niso pojavile (niti pri opismenjevanju v brajici niti pri opismenjevanju v črnem tisku).
Uporabnica folij Urška Lah, defektologinja na Centru IRIS v pokoju

»Pri vas sta bila testirana tako sin kot mož, oba imata sindrom Irlen. Za same folije ne morem trditi, da so bistveno pomagale, je pa sin rekel, da ga svetloba, kadar uporablja folije manj moti/se mu je manj bleščalo. Potem smo šli s sinom naprej na testiranje za očala, mož pa še čaka na termin testiranja. Sin je očala dobil septembra 2019. Pri nošenju očal pa opažamo res veliko izboljšanje:

  • Migrenski glavoboli so izginili (televizija, računalnik, telefon, bele šolske table – za enkrat mu ob nošenju očal v dveh mesecih ni nič od tega več sprožilo glavobola. V tem času je imel en glavobol, ko je bil 2 uri na telefonu brez očal).
  • Testirali smo vožnjo v avtomobilu ponoči in v dežju, ki je bila zaradi bleščanja avtomobilskih luči tudi velikokrat vzrok za glavobol, tudi ni sprožila glavobola.
  • Branje se je izboljšano – bere še vedno nekoliko počasneje, vendar skoraj gladko.
  • Prepis s šolske table je bistveno hitrejši in v večjem obsegu (prej je manjkalo več kot pol snovi).
  • Posledično kot starš v popoldanskih urah opažam bistveno manjšo utrujenost (prej je bil včasih popolnoma izčrpan, sedaj funkcionira popoldne bistveno bolje, utrujenost se pojavlja, vendar ne v obliki popolne izčrpanosti, ki ga je pestila včasih).

 

Vir fotografije: https://www.pixwords-odgovori.com/odgovori/pediater, 25. 10. 2019

“Klara (8 let) funkcionira dosti boljše z očali (z Irlen barvnimi filtri). Vidi se napredek! Bolje bere, koncentracija je večja in ima voljo do učenja!”
Mami Anemari Koprivnik

“Rebeki ste odprli nov svet, zdaj šele ji je jasno, zakaj njeni sošolci z lahkoto berejo.«
Mamica, deklice v 3. razredu

»Filtre (Irlen barvne filtre na očalih) (prej Irlen barvne folije) že imamo in mala je zagrabila… «
Očka Robi

»Hvala lepa za vse informacije. Hvala za današnji pregled. Hčerka, 5. razred, je bila navdušena. Jaz, pa kot default skeptik, še bolj. Ko jo vidim, da speed bere sem presrečen. To je pač orodje, ki omogoča, da vse dosežemo.«
Oče Simon

»Vau! Kot bi me nekdo pobožal.«
Anja

»Hvala. Zdaj končno vem, da sem normalen.«
Dijak Mark

»Učiteljica nam ni verjela, da doma res toliko delamo. Rekla je, da lažemo. Od pregleda naprej (hči si je izbrala vijolično folijo) je vse lažje: napredek je opazen, učinek je takojšen, hči veliko rajši bere, ne tarna več, da jo boli glava in da je utrujena. In bere!«
Mama Katja

»Pa to ne moreš verjet! Sem mislil, da vidim pa zdaj vidim, da nisem videl …«
Oči Tadej

»Sin, 6. razred, se je po testiranju, ko si je izbral zeleno folijo, prvič odkar hodi v šolo usedel za mizo in začel delati nalogo!«
Mama fanta v 6. razredu

»Rene dela, sedi na mestu, sledi pouku, sodeluje! V razredu imam popolnoma novega učenca. Vidim in komaj verjamem, da lahko ena folija in barvni zvezki povzročijo tako spremembo.«
Učiteljica fanta v 6. razredu, ki nikoli ni pisal, vedno je motil pouk, nikoli ni sodeloval

»To, da sem postala Irlen presojevalka je, poleg vozniškega izpita, najboljše znanje, ki sem ga v življenju pridobila. Zaradi tega bom zagotovo živela dlje 😊 – ker toliko sreče kot jo vidiš v očeh ljudi, ki končno »spregledajo« težko srečaš še kje drugje. Iskrena hvala kolegici Sabini Šilc, ki je vztrajala, da nekdo pač mora na izobraževanje za presojevalca, ravnateljici Katjuši Koprivnikar, ki mi je izobraževanje omogočila in hvala vsem sodelavcem, ki so me pri delu podpirali in mi dali možnost, da dokažem.«
Nina ČK, Irlen presojevalka

»To moram imeti. Takoj. Prosim, oči!!! To si želim bolj kot karkoli drugega.«
Lana, 5. razred

“Hvala za današnje delo, zame je bilo pretresljivo.”
Pedagog s 40 leti izkušenj

“Ravno prejšnji teden je imel Marcel testiranje za očala pri gospodu Pennu. Marcel je bil sicer po bolezni z nekaj glavobola, zato smo danes še enkrat preverili pri gospe Poloni,če je bila izbira prava. Ugotovili smo,da je skupek barvnih leč tak kot ste mu vi določili folije (turkizna in sivo modra). Se zelo veselimo, ker je Marcel ugotovil, da je res veliko olajšanje za splošno gledanje, branje in komunikacijo. Kar se pa tiče uporabe folij jih v šoli ni uporabljal. Doma za branje z učbenika ali pa knjige pa. In to mu je bilo všeč, ker je bilo lažje. Tako da komaj čakamo, da dobi očala, ker razlika je očitna.”
Mami Valentina

“Vsako besedo prav vidim!”
Anja, 1. letnik SŠ

“Mami, Jaka je pa dvojen!” Izjava, ki me je spodbudila k temu, da sem začela hčerko spraševati kako ona vidi. Povedala mi je, da pogosto vidi dvojno: predvsem črke med branjem, da ji črke valovijo in zato si pri branju ne pomaga s prstom (ker si jih an ta način prekrije), da zjutraj bere bolje, ker je popldne že utrujena, da rada bere pod mizo ali za kavčem, ker je tako svteloba ne moti. In tako sva rešili vprašalnik pred testiranjem za skotopični sindrom in prišli na testiranje. Hčerka folije redno uporablja. Zdaj bere veliko več, veliko raje, predvsem pa veliko bolj tekoče. Ja, tudi kregamo se veliiiko manj.”
Mama (učiteljica, 39 let)

Sin (3,5 let) zvečer ob branju pravljice: “Mami, zakaj morajo biti črne črke na beli podlagi? To mi ni všeč. Zakaj niso modre? Zelene ali roza? Črna me moti …”
Tanja, 30 let

Hčerka (4 leta), zvečer po 5 minutah branja pravljice (brez slik, črne črke na beli podlagi), menca oči: “A veš, ko se jaz tuširam in mi gre potem voda v oči pa težko gledam črke …”
Darko, 41 let

“Sem po testiranju prinesla domov barvne folije Irlen in sedaj mi je eno zaplenila babi in mi je ne vrne! Pravi, da se z njo super bere:)”
Sandra, pravnica, 36 let