Izšla je publikacija Arhiva Republike Slovenije in Centra IRIS z naslovom Prvih 100.
Zbornik si je možno izposoditi v šolski knjižnici Centra IRIS: http://center-iris.si/preberite/knjiznica/
VSEBINA: Kazalo
UVODNA MISEL
Priprave na praznovanje 100-letnice organiziranega izobraževanja otrok z okvaro vida na Slovenskem smo začeli s pospravljanjem prostorov naše šole. V vsakem razredu, vsaki omari smo našli kakšen zanimiv odraz preteklosti, pričevanje minulih časov. Vse predmete in dokumente smo zbirali v Pionirski sobi*. Sledilo je dolgo obdobje pregledovanja in evidentiranja vseh arhivskih predmetov, ki smo jih nato predali v hrambo Slovenskemu šolskemu muzeju. Kustosi tega muzeja so zbirko ocenili kot zelo zanimivo in so pripravili razstavo »V tem domu luč prosvete sije«. Že samo urejanje in evidentiranje dokumentov nam je ponudilo celovitejši vpogled v delovanje naše ustanove v preteklosti, kot smo ga imeli do tedaj zato smo se povezali še z Arhivom Slovenije, kjer smo skupaj pregledali naše in njihovo gradivo. V hrambo smo jim predali predvsem listine, fotografsko in video gradivo. Tako smo zavarovali dediščino in omogočili vpogled vanjo širši javnosti. To je bilo obsežno delo, ki ga ne bi zmogli brez obeh ustanov. Seveda pa se takoj pojavi vprašanje, kako skrbeti za dokumentiranje našega dela sedaj in v prihodnje, saj nimamo določenega varuha dediščine, istočasno pa gre za izjemno zahtevno delo, saj je s pojavom novih tehnologij arhivskega materiala ogromno in je težko izluščiti, kaj bi zanimalo naše zanamce. V rokah neposvečenih pa obstaja velika verjetnost, da se bo gradivo uničevalo in bo morda ostalo le gradivo, ki ne bo ustrezno predstavilo sedanje dobe.
Ker je 100. obletnica res častitljiva, smo se odločili praznovati kar vse leto. O tem, kaj vse smo počeli, preberite v prvem članku. Izpostavila bi le vrh praznovanja, svečano akademijo pod pokroviteljstvom predsednika RS Boruta Pahorja, ki je bila 19. 9. 2019 v Slovenski filharmoniji, čeprav je bil vsak dogodek zanimiv in poseben. Skupina prispevkov želi prikazati novejšo zgodovino ustanove, takrat še imenovane Zavod za slepo in slabovidno mladino Ljubljana (ZSSM**). Takšna publikacija tudi ne more mimo pregleda trenutnega dogajanja v naši ustanovi. Natančneje se o tem lahko informirate v zborniku mednarodne strokovne konference Celostna obravnava vseživljenjsko učenje in socialna vključenost oseb z okvaro vida, ki smo jo s tem namenom organizirali v letošnjem letu. Zbornik nudi prerez znanja in delovanja v sedanjem času. Ob pogledu nazaj in v sedanji trenutek se zavemo tudi prihodnosti in naše odgovornosti zanjo in temu je namenjen članek naše ravnateljice. Čisto na koncu publikacije je predstavitev projekta Arhiva Slovenije, ki se trudi, da bi ohranili dediščino pred propadom. Ni namreč dovolj, da so gradiva v varni hrambi. Najeda jih zob časa in jih je potrebno tudi tehnološko zavarovati.
Vse dogodke smo s skupnimi napori poleg rednega dela zmogli sodelavci Centra IRIS v sodelovanju z zunanjimi ustanovami. Vseh sodelavcev, ki so prispevali svoj kamenček v mozaiku, ne morem imenovati in se jim zahvaliti, saj gre za množico ljudi.
Namen celoletnega dogajanja je bil Slovencem predstaviti življenje in delo naše ustanove in njenih uporabnikov. Nismo se pa zavedali, da bomo naredili še mnogo več. Ohranili in zaščitili smo dediščino in spoznali, da naše delo in posledično uspehi ne bi bili možni brez vseh naših predhodnikov, od katerih je marsikdo vse življenje posvetil temu delu. Naše spoštovanje do njihovega dela je toliko večje, saj vemo, kako kompleksno je naše delo kljub razvoju tehnologij in pripomočkov, ki jih oni niso imeli.
Ob pogledu nazaj na iztekajoče se jubilejno leto 2019 vidim, da smo opravili veliko in pomembno delo. Hvala vsem in vsakomur posebej.
Vseeno pa želim zaključiti s spodnjo anekdoto.
Kolegica Nina Čelešnik Kozamernik je bila ravno na porodniškem dopustu, ko se mi je zdelo, da je najprimernejši čas, da ji rečem: »Hej, kmalu bo 100-letnica obstoja naše šole, treba bo praznovati! Organizirava kaj skupaj?« No, ta ‘kaj’ je zrasel v ‘nekaj zares velikega’. Začelo se je nedolžno z nekaj idejami, ki so prerasle v celoletni program, ki ga je morala najprej potrditi ravnateljica, da sva si upali z njim pred sodelavce. Na najino majhno presenečenje in veliko zadovoljstvo, so se nama pridružili in prevzeli organizacijo posameznih dogodkov.
Leto 2019 je bilo naporno, veselo, informativno, navdihujoče, povezujoče, polno velikih preskokov in vredno vseh naših prizadevanj.
Prvih 100 let razvoja ustanove je bilo uspešnih. Želim, da bo tudi naslednjih 100 let takih!
* Pionirska sobe je bil prostor, kjer so bili učenci sprejeti v Zvezo pionirjev Jugoslavije (ustanovljena 1942 in ukinjena 1990); tu so imeli tudi sestanke in nekaj omar, kjer so se ohranili dokumenti iz tega obdobja. Ker je bila ta soba zaradi vlage neprimerna za delo, je nismo preveč pospravljali in se je gradivo ohranilo. Ime sobe smo ohranili, jo obnovili in je sedaj namenjena sestankom strokovnih skupin.
** Kratica se pogosto pojavlja v dokumentih.
Sabina Šilc, univ. dipl. psih in druž. terapevtk, Center IRIS
