»Šola mora narediti nekaj več … V njih mora zbuditi veselje do življenja in jim biti v oporo in pomoč v obdobju, ko jih razmere v njihovem razvoju ženejo, da začnejo rahljati vezi z domom in družino. Nesporno se mi zdi, da šola tega ne počne in da v marsičem ne izpolnjuje svojih nalog, to je nadomestiti družino in zbuditi zanimanje za življenje, ki se odvija zunaj, v svetu. S tem ne mislim kritizirati šole in njene sedanje strukture, vendar naj mi bo dovoljeno poudariti predvsem eno: šola ne sme nikoli pozabiti, da ima opravka s še nezrelimi posamezniki, ki jim ne sme odrekati pravice, da se zadržujejo v določenih, celo nerazveseljivih razvojnih fazah. Ne sme si jemati pravice do neizprosnosti življenja, ne sme hoteti, da bi bila kaj več kot igra življenja.«                                                                                               Vir: Galimberti, Umberto. 2009. Grozljivi gost: nihilizem in mladi. Ljubljana: Modrijan.