Kratko poročilo dejavnosti 3. skupine in načrti:
Svetovanje in izobraževanje za starše v okvirušole za starše.
15 srečanj. Teme: Moj otrok z okvaro vida, Skrb staršev zase, Prosti čas in narava, Od nas v svet, Zdravje, Razvoj, Prilagajanje, Praktična znanja, Predšolsko obdobje, Osnovni okvir, Vzgoja in izobraževanje, OŠPP, Kmalu bom šolar/-ka.
Starše bi v bodoče zanimalo še: Primeri dobrih praks oz. dosežkov posameznih otrok/staršev v sodelovanju z inštitucijami in strokovnim osebjem./Genetika./Učenje in povezava z možgani./Praktične delavnice za starše (kako učiti otroka brajice, oblačenja, obuvanja, hranjenja, uporabe računalnika, opreme ipd.)
Pripombe in komentarji staršev: Strokovno in ustrezno izpeljano./Zelo dobro predavanje./Navdušena.
Po šoli: Sem spoznala, da moram bolj prisluhniti otroku, njegovim željam. Temu pa prilagoditi svoje ravnanje, ki mu bo pomagalo k večji samostojnosti./Sem spoznal, da z razumevanjem lažje sprejmem težave otroka./Sem spoznal nove pripomočke za vsakdanje življenje slepih, kako slepim/slabovidnim prilagodimo domače okolje, da jim olajšamo gibanje in življenje./Veliko novih in koristnih informacij.
Organizirali smo strokovna predavanja:
Partnerstvo: tudi midva sva pomembna (Andrej Pešec), Kako slepi in slabovidni otroci doživljajo sebe? (mag. Nina Čelešnik Kozamernik), Spolnost oseb s posebnimi potrebami (Marijan Lačen), Kaj lahko pove sodobna nevroznanost učiteljem, učencem in staršem? (dr. Dušan Rutar), Živeti in preživeti v družini s posebnimi potrebami (Familylab), pogovor s slepim profesorjem gospodom Marinom Kačičem, Hiperprotektivnost (Marko Juhant), predavanje »Invalid ali človek s hendikepom: dve poti ali le igra besed?« (Marino Kačič), pogovor z uspešno odraslo slepo osebo, Slovenko leta 2014, gospo Sonjo Pungartnik.
Načrtujemo še:
predstavitev pripomočkov./Kaj v resnici poganja partnerski konflikt – in kako ven iz njega (Mojca In Primož Šeme)/Postavljanje meja, otroški možgani (Klavdija Slapar).
Vzpostavitev, koordinacija, delovanje skupin mentorjev dijakov, študentov, staršev, zaposlenih slepih in slabovidnih.
Cilj mentorstva je izmenjava izkušenj, opolnomočenje, razrešitev dilem in vprašanj z vrstniki oz. ljudmi z enakimi interesi, napredek v znanju, spretnostih …
Predstavitev in seznanitev s pripomočki in specialno opremo:
dokup manjkajoče opreme in pripomočkov, ureditev specialnih učilnic in predstavitve.
Podpora in pomoč vrtcem in šolam:
oblikovanje protokolov za prehode med okolji, institucijami.
Srečanje spremljevalcev slepih in slabovidnih otrok.
Teme srečanj so bile: Vloga in naloge spremljevalca slepega/slabovidnega otroka./Jaz in otrok, ki ga spremljam./Skotopični sindrom ali sindrom Irlen. Vrt čutil./Jaz in moje izkušnje spremljevalca. Orientacija in mobilnost./Prilagoditve okolja.
Izobraževanja za učitelje in druge strokovne delavce:
za delodajalce, za učitelje različnih interesnih dejavnosti, za organizatorje PUD (praktično usposabljanje z delom uvodna)
Po končanem izobraževanju so udeleženke povedale:
Manjka nam takšnih informacij in znanj in zdaj se počutim veliko bolj pripravljena na delo s slepimi in slabovidnimi./Izkušnja uslužbenke Ministrstva za javno upravo, ki je predstavila svojo izkušnjo mentorice na dijaški praksi slepe dijakinje je bila neprecenljiva./Super predstavljene prilagoditve delovnega mesta!/Želela bi si vsebin kako motivirati delodajalce ter katere so prednosti zaposlenih, ki so slepi in slabovidni./Spoznala sem veliko o načinu funkcioniranja slepih in slabovidnih ter o možnih prilagoditvah. Hvala.
Priprava in objava video posnetkov z didaktičnimi in metodičnimi priporočili:
priprava vsebin, nakup opreme, snemanje, objava in informiranje. Posneti so prispevki: Bela palica, 1. in 2. del/Razmišljanje slepih in slabovidnih mladih o prihodnosti/Testiranje brajevega stroja.
Testiranje za skotopični sindrom/sindrom Helen Irlen,
kjer gre za motnjo senzoričnega uravnavanja, ki povzroča vrsto simptomov, vključno s primanjkljaji v procesiranju vidnih informacij in občutljivostjo na svetlobo. Gre za težavo s procesiranjem vidnih informacij v možganih, ne za težavo z očmi.
Izjava očeta testirane deklice: »Hčerka Tanja (6. razred OŠ) uporablja folije pri branju. Z njimi je začela boljše brati pa tudi več bere. Za primerjavo: pred uporabo folij je komaj prebrala knjigo v mesecu dni, sedaj, ko uporablja folije, prebere brez naprezanja knjigo v enem tednu. Moja izkušnja: folije uporabljam nameščene na monitor. Od takrat, ko sem jih namestil na monitor, opažam, da se oči ne naprezajo tako in po celodnevni uporabi računalnika oči niso več “krvave” in suhe.«
Oči Matevž
