SKOTOPIČNI SINDROM ALI SINDROM HELEN IRLEN                          

Sindrom Helen Irlen tako poimenovan po gospe Helen Irlen, ki ga je iznašla, je sindrom motnje v vidnem zaznavanju. To ni problem v očeh, temveč v možganih. Večina ljudi misli, da je to enako kot disleksija, kar pa ni res. Skotopični sindrom pa imajo lahko tudi slabovidni ljudje, celo slepi z ostankom vida!

Največkrat se težave pojavijo pri branju, saj ko beremo ponavadi rabimo belo-črni kontrast – največji kontrast za katerega pa potrebujemo v možganih videti vse ostale barve (oranžna, zelena, modra …). Tu pa prihaja do težav. Pri ljudeh s SS nekatere barve (pri vsakemu posamezniku različni odtenki) ne pridejo enako hitro v možgane kot druge.

Pojavljajo se težave z branjem, kot je preskakovanje besed ali vrstic, počasno, nerazumljivo, neodločno branje in napačno prebrane besede. Ko beremo, delamo lahko vmesne premore, pojavi se lahko glavobol, napetost v očeh in občutljivost na neonske luči. Črke se lahko meglijo, izginjajo, so neenakomerno velike ali se premikajo v različne smeri. V naravi, okolju pa imamo lahko slabo zaznavanje globine, okolje je videti drugačno oz. popačeno, imamo zmanjšano zazanavo v  vidnem polju …

Skotopični sindrom se ne širi, temveč se ponavadi z njim rodimo. 70 % verjetnost je, da je posledica poškodb glave, pretresa možganov, če pa imajo ta sindrom vaši starši je 80 % verjetnost, da ga imate tudi vi.

Traja skozi celo življenje, a se ves čas spreminja.

Če nekoga zanima ali ima SS, naj najprej reši vprašalnik, ki bo pokazal ali je smiselno, da se testirate. Če je test potrjen, sledita dve rešitvi. Prva so barvne folije Irlen, katere položimo na podlago s katere beremo. Še bolj preprosta rešitev pa so očala s posebnimi Irlen barvnimi filtri.

Avtorica:
Lana Čapalija, 6. razred
OŠ Božidarja Jakca
Ljubljana

V Ljubljani, fabruar 2021